2020 – 2022: Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta

Naslednji 2 leti bo fokus mednarodne kampanje naravnan na preprečevanje kostno-mišičnih obolenj povezanih z delom, saj so le ta ena najpogostejših oblik poklicnih bolezni  v Evropi. Prizadenejo več milijonov delavcev, delodajalce pa stanejo več milijard evrov. In ravno zaradi tega ni dvoma, da je na tem področju treba narediti še več in ozaveščati posameznike, delodajalce in širšo javnost, glede načinov preprečevanja.

Takšen je tudi osnovni cilj kampanje, širiti informacije, spodbujati celosten pristop k reševanju problematike, ponuditi praktične rešitve in tudi orodja, ki bodo v pomoč na delovnih mestih.

Kaj sploh so kostno-mišična obolenja povezana z delom?

Z delom povezana kostno-mišična obolenja se nanašajo na poškodbe oz. obolenja sklepov ali drugih tkiv, prizadenejo pa predvsem hrbtenico, vrat, ramena in zgornje okončine, lahko pa tudi spodnje okončine. Večina se jih razvije postopoma in s součinkovanjem več različnih dejavnikov – fizičnih, biomehanskih, organizacijskih, psihosocialnih in individualnih.

Fizični in biomehanski dejavniki tveganja:

• ročno premeščanje bremen;
• ponavljajoči se ali sunkoviti gibi;
• prisilna drža telesa ali drža z omejenim obsegom gibanja;
• vibracije, slaba razsvetljava ali hladni delovni prostori;
• hitri delovni ritem;
• dolgotrajno sedenje ali stoja v istem položaju.

Organizacijski in psihosocialni dejavniki tveganja:

• prekomerne delovne zahteve;
• premalo odmorov ali možnosti za spremembo drže;
• hiter tempo dela;
• dolg delovnik ali delo v izmenah;
• ustrahovanje, nadlegovanje in diskriminacija na delovnem mestu;
• nezadovoljstvo z delovnim mestom.

Pa se morda vprašate kakšno povezavo imajo zgoraj navedeni organizacijski in psihosocialni dejavniki s kostno- mišičnimi obolenji. Vsi zgoraj omenjeni dejavniki tveganja imajo za posledico stres, utrujenost, anksioznost ali druge reakcije, ki močno povečajo tveganje za ta obolenja.

Individualni dejavniki tveganja:

• predhodne zdravstvene težave;
• telesna kondicija;
• življenjski slog in navade (kajenje, pomanjkanje gibanja, ipd.).

Vzroke poznamo, kaj pa sedaj?

Kot običajno ni enoznačnega odgovora na še tako pomembno vprašanje, saj tudi ena sama rešitev za tolikšen nabor težav seveda ne obstaja. Na srečo pa so mnoge rešitve kljub temu preproste in poceni ter zahtevajo minimalen poseg (npr. uporaba vozička za premeščanje blaga, prerazporeditev predmetov na delovni mizi, ipd.).

Delodajalcem pa predlagamo naslednji proces:

• narediti oceno tveganja – ocenjevanje in obravnavanje vseh vzrokov;
• pripraviti seznam ukrepov in jih razvrstiti po pomembnosti, ki pokrivajo naslednja področja: ureditev delovnega mesta, opremo, delo, upravljanje in organizacijske dejavnike;
• poskrbeti za soodločanje zaposlenih – vključevanje delavcev in njihovih zaupnikov pri oceni tveganja, da dobite ustrezne informacije o morebitnih težavah, ter v procesu ukrepov z namenom izvajanja le teh.

Če vas zanima več ali so se vam porajala vprašanja, smo z veseljem na voljo preko spodnjega obrazca.