Evropski teden varnosti in zdravja pri delu, ki poteka oktobra vsako leto (43. koledarski teden), je vrhunec vsake kampanje Zdravo delovno okolje.

Varnost in zdravje pri delu – skrb vsakogar. Dobro za vas. Dobro za posel.

Glede na staranje delovne sile je vse pomembneje, da delavci in delodajalci sodelujejo pri spodbujanju trajnostnega dela za vse. Pravični, varni in zdravi delovni pogoji od začetka do konca delovnega življenja so nujni za zagotovitev zdravega staranja in upokojitev v dobrem zdravstvenem stanju.

Na začetku prispevka naj poudarimo, da so pod pojmom STAREJŠA DELOVNA SILA mišljeni zaposleni stari nad 50 let.

 

Prenesite BROŠURO o kampaniji

 

O staranju delovne sile
Delovna sila v Evropi se stara. Ocenjuje se, da bodo do leta 2030 v številnih državah delavci, stari 55–64 let, tvorili 30 % ali več aktivne delovne sile.je v Sloveniji. Da bi preprečili povečanje števila poklicnih bolezni, si je treba prizadevati za varne in zdrave delovne razmere skozi celotno poklicno življenje.

Trenutne spremembe v Evropi so postale različni izzivi za zaposlene, delodajalce in organizacije:

  • daljše poklicno življenje lahko pomeni daljšo izpostavljenost delavcev posameznim tveganjem;
  • večji delež starejših delavcev pomeni, da je v delovnem okolju prisotno več ljudi s kroničnimi zdravstvenimi težavami in zato posebnimi potrebami;
  • starejši delavci so lahko bolj izpostavljeni določenim nevarnostim;
  • vse večji pomen imajo preprečevanje nezmožnosti za delo, rehabilitacija in vrnitev na delo;
  • na ravni družbe je treba obravnavati diskriminacijo na podlagi starosti.

Vir: OSHA, osha.mddsz.gov.si

 

Stanje v Sloveniji
Prvi rezultati Šeste evropske raziskave o delovnih pogojih, EWCS-6 (Eurofound, 2015) so pokazali na naslednje značilnosti dela starejših delavcev (več kot 50 let) v Sloveniji:

  • odstotek starejših delavcev, ki najmanj četrtino delovnega časa premeščajo težka bremena, je nekoliko nižji (27,5 %) v primerjavi z mlajšimi delavci (manj kot 35 let; 31,2 %); poleg tega je v Sloveniji delež starejših delavcev, ki premeščajo težka bremena, nižji od povprečja EU28 (29,3 %); stanje na tem področju se je nekoliko izboljšalo od leta 2009;
  • starejši delavci v Sloveniji (50,2 %) pogosteje poročajo, da so več kot četrtino delovnega časa izpostavljeni utrujajočim ali bolečim položajem pri delu, kot starejši delavci v EU28 (42,8 %);
  • starejši delavci v Sloveniji so bili v preteklem letu pogosteje (42,1 %) deležni usposabljanja, ki ga plača delodajalec, v primerjavi z delavci v EU28 (34,6 %).

 

Ob tem velja omeniti tudi rezultate Pete evropske raziskave o delovnih pogojih, EWCS-5 (Eurofound, 2009), iz katerih izhaja, da je:

  • delež starejših delavcev, ki poročajo, da delo vpliva negativno na njihovo zdravje, v Sloveniji (46 %) bistveno višji od povprečja EU27 (27 %);
  • čeprav se od leta 2000 delež starejših delavcev, ki so zadovoljni z delovnimi razmerami, v Sloveniji povečuje (73 %), pa je še vedno nižji od povprečja EU27 (84 %);
  • poleg tega starejši delavci v Sloveniji pogosteje (10,1 %) od svojih mlajših sodelavcev (9,4 % mlajših od 30 let in 4 % starih od 30 do 49 let) poročajo o tem, da so na delovnem mestu diskriminirani; prav tako o diskriminaciji poročajo pogosteje od povprečja EU27 (6,1 %);
  • prav tako starejši delavci v Sloveniji pogosteje poročajo (6,9 %) o ustrahovanju in nadlegovanju na delovnem mestu kot njihovi mlajši sodelavci (4,8 % mlajših od 30 let in 3,9 % starih od 30 do 49 let); pogosteje tudi od povprečja EU27 (3,7 %);
  • starejši delavci v Sloveniji poročajo o nekoliko slabših možnostih usklajevanja delovnega in zasebnega življenja kot jih imajo starejši delavci v EU27 v povprečju.

Nezgode pri delu
Iz podatkov o nezgodah pri delu glede na starost udeležencev v obdobju 2007-2014 je mogoče ugotoviti, da se število nezgod pri delu, v katere je bila vpletena srednja generacija, skozi celotno obdobje zmanjšuje, medtem ko pri starejših ves čas (z izjemo velikega upada leta 2011) narašča. Pri mladih pa se je število nezgod pri delu po šestih letih upadanja v zadnjem letu povečalo.

Inšpektorat RS za delo zbira podatke v skladu z ZVZD-1, po katerem mora delodajalec inšpekciji dela takoj prijaviti vsako nezgodo pri delu s smrtnim izidom oziroma nezgodo pri delu, zaradi katere je delavec nezmožen za delo več kot tri delovne dni, kolektivno nezgodo, nevarni pojav in ugotovljeno poklicno bolezen.

Vir: http://www.osha.mddsz.gov.si/kampanje/evropska-kampanja-zdravo-delovno-okolje-2016-2017/stanje-v-sloveniji

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
Prijava
Zapri
Košarica (0)

V košarici ni izdelkov. V košarici ni izdelkov.





Zapri