Zakaj je stres na delovnem mestu kolektivni izziv in kaj narediti glede stresa na delovnem mestu?

Mednarodni dan varnosti in zdravja na delovnem mestu je v letu 2016 zaznamovan s tematiko STRES NA DELOVNEM MESTU.

Kako razmišljajo in kakšne ukrepe pripravljajo v mednarodni organizaciji dela? Povzeli smo razmišljanje Valentine Forastieri, ILO strokovnjakinje s področja varnosti in zdravja pri delu. Celotni dokument, ki ga je pripravila ILO si lahko ogledate v dokumentu:

STRES NA DELOVNEM MESTU – KOLEKTIVNI IZZIV. Dokument je v angleškem jeziku (741 kB)

Dvig bremena stresa na delovnem mestu
Kakšne ukrepe lahko naredimo, da zmanjšamo stres tako na delovnih mestih kot v naši družbi?

Navajamo 5 idej, za katere verjamemo, da imajo lahko velik učinek:

• DOLGOROČNI FOKUS – osveščenost te težave narašča. V veliko državah so politiki in socialni partnerji postali vpleteni v konkretne intervencije, ki rešujejo psihosocialna tveganja, ki so vzroki stresa na delovnem mestu. Socialni partnerji so aktivni, kampanije za osveščanje so objavljene, veliko organizacij se ukvarja s to tematiko in se vključuje v različne aktivnosti.
• PREVENTIVA – varovanje mentalnega zdravja na mestu ima večji učinek v kolikor se osredotoča na preventivne strategije. Pomembno je obvladovanje vzrokov in posledic stresa povezanega z delom v kombinaciji tako kolektivnih kot individualnih ukrepov.
• VKLJUČEVANJE – večje priložnosti sodelovati pri odločitvenih korakih je povezano z večjim zadovoljstvon in boljšim občutkom samozavesti. Na dolgi rok, tudi mala količina samostojnosti pri delu in samostojnosti pri manjših odločitvah koristijo mentalnemu zdravju in produktivnosti delavcev. Sodelovanje pri odločitvah v podjetju omilijo efekt psihosocialnih tveganj pri zahtevah na delovnih mestih in vodijo k zmanjšanemu učinku psihosocialnih tveganj na delovnem mestu.
• UPRAVLJANJE – celovito upravljanje varnosti in zdravja na delovnem mestu naj zagotovi preventivno prakso in vključevanje ukrepov varnosti in zdravja v vsakodnevno delo. Le-to naj vključuje psihosocialna tveganja v vsakodnevno prakso kot so vključeni drugi ukrepi varnosti in zdravja na delovnem mestu. VKljučevanje zaposlenih v tem procesu je ključno.
• ORGANIZACIJSKA KULTURA – praksa mednarodne organizacije za delo (ILO) kaže pomembnost socialnega okolja v oblikovanju delovnega okolja, tako obnašanja v njem kot tudi cenitev le-tega. Politike upravljanja s človeškimi viri naj zagotavljajo odnose na delovnem mestu, ki temeljijo na zaupanju, pristnosti in parnerstvu.

Dandanes se dalavci povsod po svetu soočajo z znatnimi spremembami delovnih organizacij in načina dela. So pod velikim pristiskom zahtev modernega načina dela. Za naše zdravje in našo dobrobit in naša življenja moramo kolektivno nadaljevati delo preventive in zmanjšanja vpliva stresa na posameznika tako doma kot v službi.

Stroški zaradi posledic stresa na delovnem mestu v Evropi
Po podatkih ILO je ocenjen strošek v Evropi zaradi posledic psihosocialnih tveganj ocenjen na 617 biljonov EUR, kar vključuje stroške odsotnosti iz dela 272 biljonov EUR, izguba na produktivnosti 242 biljonov EUR, stroški zdravljenja 63 biljonov EUR in stroški socialnih transferjev in socialnega zavarovanja 39 biljonov EUR.

Vir: ILO: Why workplace stress is a collective challenge and what to …