Delo na prostem in delo na soncu

Delo na prostem in toplotna obremenitev delavcev

Pri delu na prostem lahko vreme učinkuje na učinkovitost posameznika; tega ne moremo upravljati samo s tehničnimi kontrolami. Najbolj učinkovito upravljanje v teh okoljih je vpeljava nekaterih enostavnih administrativnih nadzorov, na primer:

 

V vročem delovnem okolju:

  • Prestavite dela na hladnejše obdobje v dnevu.
  • Zagotovite pogostejše odmore in senco na območjih namenjenih počitku.
  • Zagotovite prost dostop do hladne pitne vode.
  • Zagotovite senco na območjih, kjer posamezniki delajo.
  • Spodbujajte, da delavci odložijo osebno varovalno opremo med počitkom za boljšo izgubo toplote.
  • Naučite delavce prepoznati zgodnje simptome toplotnega udara.

V hladnem delovnem okolju:

  • Zagotovite ustrezno osebno varovalno opremo.
  • Zagotovite mobilne objekte za ogrevanje in spodbujajte pitje toplih tekočin, kot je juha ali čaj.
  • Uvedite pogostejše odmore za počitek.
  • Prestavitev dela v toplejše obdobje v letu.
  • Naučite delavce prepoznati zgodnje simptome stresa zaradi mraza.

 

Delo na soncu

Preveč sončne svetlobe je škodljivo za kožo. Zagorelost je znak, da je koža poškodovana. Škodo povzročajo UV žarki v sončni svetlobi. Potrebno je poskrbeti za primerno zaščito ne le glave, temveč tudi kože vseh, ki delajo na prostem.

 

Škodljivi učinki dela na soncu

Kratkoročno tudi manjše pordečitve kože zaradi izpostavljenosti soncu pomenijo, da je le-ta poškodovana. Opekline povzročijo mehurje in luščenje kože. Dolgoročno se problem poveča. Preveč sonca pospeši staranje kože, le -ta zadebeli, postane lisasta in zgubana. Najresnejša posledica je lahko povečana možnost razvoja kožnega raka.

Pri delu na prostem dlje časa je koža izpostavljena soncu dlje, kot je to zdravo. Delavci, ki so lahko ogroženi, so na primer kmetje, gradbeni delavci, vrtnarji, delavci v dejavnostih na prostem in nekateri javni uslužbenci. Še
posebej pozorni morajo biti:

  • Svetlopolti in pegavi posamezniki, katerih koža ne zagori ali pordeči preden postane zagorela.
  • Svetlolasi, rdečelasi in modrooki posamezniki.
  • Posamezniki z velikim številom lepotnih znamenj.

 

Kako se primerno zaščititi?

  • Ostanite oblečeni (navadno oblačilo iz gosto tkanega blaga naravnih materialov, kot so na primer delovne obleke z dolgimi rokavi ali jeans, ustavijo večino UV žarkov).
  • Nosite pokrivalo z robom, zaščito ušes in/ali vratu.
  • Kadarkoli je to možno, med odmorom in še posebej med malico ostanite v senci.
  • Uporabite zaščitno kremo z visokim faktorjem (vsaj SPF20) na izpostavljenih delih.
  • Pijte veliko vode ali nesladkanih pijač, da se izognete dehidraciji.
  • Redno preverjajte svojo kožo, če se pojavijo nenavadni madeži ali lepotna znamenja. V primeru, da opazite spremembo v obliki, velikosti, barvi znamenj takoj obiščite zdravnika.
  • Enako velja, če madež/znamenje srbi ali celo krvavi.

PREBERITE TUDI VODNIK ZA DELODAJALCE

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
Prijava
Zapri
Košarica (0)

V košarici ni izdelkov. V košarici ni izdelkov.





Zapri