Toplotno ugodje na delovnem mestu
Delodajalec mora za svoje zaposlene zagotoviti primerno delovno okolje, med katere spada tudi toplotno ugodje. V vročih poletnih in hladnih zimskih dneh prihaja ta tematika velikokrat še bolj do izraza in je potrebno urediti nekatere prilagoditve.
Z našimi meritvami boste dobili jasno sliko glede ustreznosti razmer vašega delovnega okolja in boste tako lahko ustrezno poskrbeli za zaposlene. Naj vaše poslovanje ne bo odvisno od vremena.
Delodajalec mora za svoje zaposlene zagotoviti primerno delovno okolje, med katere spada tudi toplotno ugodje. V vročih poletnih in hladnih zimskih dneh prihaja ta tematika še toliko bolj do izraza, saj so obremenitve na človeško telo večje in je potrebno poskrbeti za ustrezne prilagoditve delovnega mesta.
Pa sploh veste ali je delovno okolje, kjer delajo vaši zaposleni ustrezno in omogoča kar najbolj zadovoljne ter produktivne delavce? V odgovor na to vprašanje vam lahko ponudimo meritve, da preverite kje trenutno ste in seveda vam svetujemo tudi glede ustreznih prilagoditev, če bi le te bile potrebne. Naj vaše poslovanje ne bo odvisno od vremena.
Vprašanja, ki si jih je dobro zastaviti, ko sami ocenjujete ustreznost delovnega okolja?
- Se število nesreč in bolezni poveča v obdobjih vročega ali hladnega vremena?
- Se stopnja absentizma poveča v vročem ali hladnem vremenu?
- Je število pritožb, sporov ali konfliktov večje v vročem ali hladnem vremenu?
- Se več kot 30% zaposlenih pritožuje zaradi katerega od simptomov toplotnega neugodja?
Kaj je toplotno ugodje?
Toplotno ugodje je opredeljeno v slovenskem standardu SIST EN ISO 7730 kot: ” subjektivni občutek, ki izraža zadovoljstvo glede toplotnega okolja . ” Torej izraz ” toplotno ugodje ” opisuje psihični občutek posameznika, enostavneje povedano, ali je osebi prevroče ali prehladno. Toplotno ugodje je zelo težko opredeliti. Potrebno je upoštevati vrsto okoljskih in osebnih dejavnikov pri odločanju, kdaj se bodo ljudje počutili ugodno. Ti dejavniki opredeljujejo “človeško toplotno okolje “. Največ kar lahko upamo je, da dosežemo toplotno okolje, ki zadovolji večino ljudi na delovnem mestu, ali povedano enostavneje – “razumno ugodje “.
V kolikor se nahaja podjetje v zelenem območju, ne potrebuje izvesti dodatnih ukrepov na področju toplotnega ugodja.
Oranžno območje pomeni, da mora podjetje izvesti nekaj dodatnih ukrepov za izboljšanje toplotnega ugodja.
Podjetja, ki pa se nahajajo v rdečem območju morajo TAKOJ pričeti z izvajanjem ukrepov.
6 dejavnikov
Šest dejavnikov, ki vplivajo na toplotno ugodje, se navezuje tako na dejavnike okolja, kot tudi na osebne dejavnike. Ti dejavniki so lahko neodvisni drug od drugega, vendar skupaj vplivajo na delavčevo toplotno ugodje.
Dejavniki okolja:
- temperatura zraka
- temperatura toplotnega sevanja
- hitrost pretoka zraka
- relativna vlažnost
Osebni dejavniki:
- izolativnost obleke
- metabolna toplota – metabolizem
Kaj pravi zakon?
Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Uradni list RS, št. 89/1999, 39/2005), izdan na podlagi Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/2011; ZVZD-1), določa zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev, ki jih mora delodajalec upoštevati pri načrtovanju, oblikovanju, opremljanju in vzdrževanju delovnih mest. Med drugim je v 25. členu opredeljena tudi temperatura zraka, ki jo mora delodajalec praviloma zagotavljati v delovnih prostorih.
Delodajalec mora tako zagotoviti takšno temperaturo zraka v delovnih prostorih med delovnim časom, da ustreza biološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in na fizične obremenitve, razen v hladilnicah, kjer se upoštevajo kriteriji za delo v mrazu. Pri izpolnjevanju vseh teh zahtev mora delodajalec upoštevati določila slovenskih standardov za toplotno ugodje.
Vas zanima ali je vaše delovno okolje zakonsko sprejemljivo? Kontaktirajte nas! Za vas opravimo pregled, oceno tveganja ali meritve delovnega okolja ter vam pripravimo seznam potrebnih ukrepov.
OCENA TVEGANJA
V okviru izdelave ocene tveganja se upošteva tudi toplotno ugodje. Če je okolje na delovnem mestu pod vplivom sezonskih variacij, je potrebno (po potrebi) ponovno evalvirati tveganja zaposlenih glede na sezono.
Pet korakov za oceno tveganja:
- Korak 1: identifikacija nevarnosti
- Korak 2: določitev kdo je ogrožen
- Korak 3: ocena tveganja
- Korak 4: zapis ugotovitev
- Korak 5: posodabljanje ocene
Temperatura zraka v delovnih prostorih
Omenjeni pravilnik v 25. členu konkretneje določa, da temperatura zraka v delovnih prostorih sicer ne sme presegati 28 stopinj Celzija, razen v tako imenovanih »vročih delovnih prostorih«, kjer so temperature povečane zaradi delovne opreme (na primer peči, …), ki jo uporablja delodajalec pri izvajanju delovnega procesa. Velja, da je dovoljena temperatura 28 stopinj Celzija določena pri običajnih okoljskih toplotnih razmerah in dolgoletnih temperaturnih povprečjih.
Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj Celzija, tudi če je to samo občasno (se pojavljajo le določen čas in torej ne gre za vroče delovne prostore, kjer je lahko temperatura 28 stopinj Celzija stalno presežena zaradi narave proizvodnega procesa ter uporabljene tehnologije in delovne opreme), predvsem kot posledica povečanih zunanjih temperatur, mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno toplotno udobje ter sprejemati potrebne ukrepe. Ker običajno ne gre za stalno preseganje dovoljene temperature, lahko delodajalec izvede tudi začasne ukrepe, ki veljajo le v času prekoračenih najvišjih dovoljenih temperatur. Med temi ukrepi so običajno najpogostejši organizacijski, na primer prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, pogostejši in daljši odmori med delovnim časom, ponudba ustreznih osvežilnih brezalkoholnih napitkov, zmanjšanje intenzivnosti dela in podobno, skrajni ukrep je lahko tudi prekinitev delovnega procesa.
Delodajalec se seveda lahko odloči tudi za dolgoročnejše tehnične ukrepe v obliki dodatnih klimatskih in prezračevalnih naprav, če drugih ukrepov na primer zaradi narave delovnega procesa ne more vpeljati. Vsekakor je dolžnost delodajalca, da z ustreznimi preventivnimi ukrepi zagotovi delavcem varnost in zdravje v zvezi z delom. Odločitev o tem, katere ukrepe bo izvedel, je njegova. Ukrepi morajo biti opredeljeni v Izjavi o varnosti z oceno tveganja, ki predstavlja osnovni dokument delodajalca, s katerim določi način in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in temelji na ugotovitvi možnih vrst nevarnosti in škodljivosti na delovnem mestu in v delovnem okolju za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar.
Toplotni udar
Toplotni udar je posledica stanja, ko telo ne zmore več nadzorovati svoje notranje temperature. Temperatura zraka, vlaga, oblačila, ki jih delavci nosijo med delom lahko povzročijo toplotni udar. Za nekoga, ki se samo sprehodi skozi rizične prostore ni nujno, da sploh opazi, da obstaja nevarnost toplotnega udara. Tako delodajalci, kot tudi delojemalci morajo biti seznanjeni na kakšen način je delo varno v vročem okolju, poznati dejavnike, ki vodijo do toplotnega udara in na kakšen način zmanjšati tveganje.
VEČ INFORMACIJ
Martin Helbl
M: +38640632922
E: martin.helbl@civis.si
Dokumenti, povezave, gradiva
Aktualna izobraževanja in usposabljanja
Povpraševanje in več informacij
Izpolnite spletni obrazec in odgovorili vam bomo v najkrajšem možnem času – ponavadi že naslednji delovni dan.