Varstvo in zdravje pri delu
Statistika: delovne nesreče, zmanjšanje produktivnosti...

Statistika: delovne nesreče, zmanjšanje produktivnosti…

Statistike odvisnosti alkohola in drog

Evropa ima najvišji odstotek pivcev na svetu in največjo porabo alkohola na prebivalca ter s tem povezano veliko škodo za družbo.

Škodljivo in tvegano uživanje alkohola je vzrok za 7,4 % vseh bolezni in prezgodnjih smrti v EU. Alkohol je kriv za veliko število smrtnih žrtev na evropskih cestah, škodljive družbene pojave, kot so nasilje, huliganstvo, kriminal, družinske težave in socialna izključenost, ter nizko delovno storilnost. Po zdravstvenih ocenah je v Sloveniji kar 75.000 do 150.000 alkoholikov.

V EU je ocenjeno, da je od 5% do 20% delovne populacije ali odvisno od alkohola ali v nevarnosti da postanejo odvisni. Glede na trenutno populacijo in podatke o zaposlenosti, to lahko pomeni, da ima desetine miljonov zaposlenih tovrstne težave. (Vir: Substance use and work, OSHwiki, WWW.OSHWIKI.EU)

Na podlagi podatkov iz ZDA, 65% uživalcev prepovedanih substanc je bilo redno ali občasno zaposlenih v letu 2011.

 

Posledice odvisnosti na delovnem mestu

Na začetku odvisnosti delo in delovna sposobnost ni bistveno okrnjena. Odvisnik pazi, da ni vinjen v službi, popiva v prostem času, kasneje pa lahko pije tudi na delovnem mestu (v poklicih kjer je manj nadzora, kjer so pivske navade v delovnem timu – terensko delo, železnice,gostinstvo, gradbeništvo).

Zaradi telesne odvisnosti ne zdrži brez alkohola med delovnim časom ali se ne uspe strezniti pred začetkom dela.

Posledice na delovnem mestu:

  • slabo opravljeno delo,
  • delovne nesreče,
  • poškodbe na delu,
  • slabšanje medosebnih odnosov,
  • bolniški staleži odvisnika vplivajo tudi na izpad dohodka in ekonomske škode v podjetju.
  • Delavca odvisnika najpogosteje soočijo z odvisnostjo njegovi nadrejeni.

Vir: Jernej Ferme,Alkohol:opis znakov za prepoznavanje tveganj, http://www.osha.mddsz.gov.si

 

Nekaj dejstev o alkoholu na delovnem mestu

(Vir: https://ncadd.org/about-addiction/addiction-update/drugs-and-alcohol-in-the-workplace ter “Substance use and work, OSHwiki, www.oshwiki.eu)

  • delavci, ki imajo težave z alkoholom so 2.7x verjetneje odsotni iz dela zaradi poškodbe na delu kot drugi zaposleni,
  • dežurne službe v bolnicah poroččajo da je 35% pacientov z delovnimi poškodbami bilo rednih pivcev,
  • testi z vpihovanjem so zaznali akohol v 16% pacientov v sobah nujne medicinske pomoči, ki so bili poškodovani na delu,
  • analize smrtnih žrtev na delovnem mestu kažejo, da je najmanj 11% žrtev bilo alkoholiziranih.
  • velike vladne raziskave kažejo da je 24% delavcev priznalo, da so pili v času dela vsaj enkrat v preteklem letu,
  • 1/5 delavcev in managerjev v različnih industrijah in podjetjih priznava, da pitje alkohola na ali izven delovnega mesta ogroža njihovo varnost in produktivnost,
  • podatki iz ZDA kažejo, da je 40% delovnih nesreč s smrtnim izidom bilo povzročeno zaradi alkoholiziranosti, 47% delovnih nesreč pa takšnih, brez smrtnega izida,
  • zaposleni, ki uživajo psihoaktivne snovi, so 3.5x verjetneje udleženi v delovni nesreči kot njihovi sodelavci, ki ne uživajo teh substanc.

 

Nekaj dejstev o uživanju drog na delovnem mestu:
(Vir: https://ncadd.org/about-addiction/addiction-update/drugs-and-alcohol-in-the-workplace)

  • delavci, ki poročajo, da so imeli tri ali več zaposlitev v preteklih petih letih so bolj verjetni uživalci drog kot tisti, ki so imeli dve ali manj zaposlitev,
  • 70% od ocenjenih 14,8 miljionov američanov, ki uživajo ilegalne droge so zaposleni,
  • marihuana je najbolj uporabljena droga med zaposlenimi, ki jih sledi kokain.

 

Slovenska statistika

Statistika o polnoletnih Slovencih navaja, da je abstinentov 5%, rednih pivcev (pijejo alkohol 1 do 2-krat tedensko) je 48%, odvisnikov (vsak dan pijejo) je 22% moških in 6% žensk. Te statistike ne vključujejo mladoletnih. Kar 16% 15-letnikov ima zaradi alkohola težave doma in v šoli.

Še nekaj podatkov:

  • v Sloveniji vsako leto umre 1000 ljudi zaradi posledic zlorabe alkohola,
  • Slovenija sodi v svetovni vrh držav z največjo umrljivostjo zaradi alkoholnih kroničnih bolezni jeter in ciroz,
  • letna potrošnja alkohola na prebivalca v Sloveniji je za 50% večja od evropskega povprečja,
  • zloraba alkohola med mladimi narašča; nemalo je alkoholikov že pri 25 letih,
  • skupna poraba alkohola je približno 160 do 180 litrov vina v enem letu na odraslega Slovenca.

Glede na to, da večina kdaj pije alkohol, se seveda pojavlja vprašanje, koliko popitega alkohola sodi v območje varnega pitja. Po sodobnih prehranskih smernicah pomeni zmerno uživanje alkohola za žensko 1 enota alkohola na dan, za moške pa 2 enoti alkohola na dan (enota alkohola je: 2,5 dl piva ali 1 dl vina ali 0,3 dl žgane pijače). Vse, kar presega to mero, je čezmerno uživanje alkohola.

Vir: skupina IRI Ljubljana ter www.nijz.si

 

Vse več zdravstvenih težav in bolezni

Redno uživanje alkohola povzroča številne bolezni:

  • KARDIOVASKULARNI SISTEM: povišan krvni pritisk, neenakomerno bitje srca, nevarnost srčne in možganske kapi, povečana srčna mišica, nevarnost nenadne smrti.
  • ŽIVČEVJE: duševna obolenja, halucinacije, deliriji, alkoholna epilepsija, motnje spomina, amnezija, motnje spanja, nespečnost, more, pareze, paralize, alkoholna encefalopatija, alkoholna demenca ali Wernicke-Korsakov sindrom. Poškodbe glave, do katerih pride v vinjenem stanju, še pospešijo razvoj alkoholizma.
  • JETRA: ciroza, nabiranje tekočine v trebušni votlini (do 10 litrov), nevarnost vnetja trebušne slinavke.
  • PREBAVILA: slaba prebava, vnetja in rane na sluznicah želodca in črevesja, hemeroidi, nevarnost razvoja sladkorne bolezni.
  • DUŠEVNOST: preganjavice, menjavanje razpoloženja, povečana agresivnost, zmanjšan interes za delo in družino, skaljen spomin, neproduktivno mišljenje ipd.

 

Vpliv na delovno okolje

Posledično prekomerno uživanje alkohola ter prepovedanih substanc ne vpliva na delo le v času uživanja substanc na delovnem mestu, temveč tudi posredno, po zaužitem času, torej vpliva na delo tudi če le-tega ne uživate na delovnem mestu.

Prepoznavanje uživanja alkohola in drugih prepovedanih substanc je torej izrednega pomena za varnost na delovnem mestu in za življenjenja ljudi.

Uživanje drog in alkohola lako povzroči številne težave na delovnem mestu. Praktično je vseeno ali se alkohol uživa na delovnem mestu ali izven njega, so vidne sledeče posledice:

  • zdravstvene težave – izpad delovne sile zaradi kratkotrajnih in dolgotrajnih bolniških odsotnosti,
  • zmanjšana produktivnost/učinkovitost,
  • zamujanje na delo,
  • konflikti na delovnem mestu,
  • poslabšanje odnosov med zaposlenimi,
  • nastanki raznih škodnih primerov,
  • težave pri vodenju delovnih procesov,
  • težave pri organiziranju delovnih procesov,
  • delovne nesreče in druga tveganja,
  • škodljivost ugledu podjetja,
  • povečane možnosti za delovne nezgode tudi drugih zaposlenih,
  • drugo…

Z vidika varnosti in obvladovanja tveganj prisotnosti alkohola v podjetju predstavlja določeno prikrito grožnjo, saj njegovo uživanje in s tem povezan pojav vinjenosti pomeni novo tveganje v poslovnem procecu podjetja.

 

V dejavnostih, ki so delovno intenzivna je še posebej pomembno, da alkohol in druge psihoaktivne snovi niso prisotne. Nevarnosti poškodb so lahko izredno velike in posledice usodne.

Glede na navedbe v članku “Substance use and work” na spletni strani www.oshwiki.eu so nekateri sektorji je zloraba alkohola in drog v nekaterih sektorjih še posebej relevantna. To so: gradbeništvo, kmetijstvo, HORECA, transport). Najbolj tipično je alkohol konzumiran med t.i. belimi ovratniki (javni uslužbenci, pisarniški uslužbenci), dočim konzumacija kokaina je najbolj prisotna med profesionalci v informacijskem in komunikacijskem sektorju ter finančnem sektorju.

 

Izguba na produktivnoti zaradi alkohola

Odsotnost iz dela, nezaposlenost in izguba delovnih let zaradi prezgodnjih smrti so bile ocenjene na

39 to 102 bilijonov Eurov izgube na produktivnosti, kar predstavlja skoraj polovico stroška, ki smo ga v EU porabili za alkohol. Podatki so za leto 2003. (vir: OSHwiki, Subtance and work)

V prispevku “Politika do alkohola, drog in drugih prepovedanih PAS”, Mag.Borjane Kremžar Jovanovič na spletni strani http://www.osha.mddsz.gov.si smo zasledili podatek, da v Veliki Britaniji izguba zaradi produktivnosti znaša približno 6,4 miljard britanskih funtov.

Avtorica prispevka navaja tudi, da je v svetu približno do 5% delovne sile zasvojene z alkoholom, 25% pa uporablja velike količine alkohola in tvega zasvojenost.

Pri povečanju uporabe čistega alkohola za 1 liter, lahko pričakujemo 13% povečanje odsotnosti iz dela, še navaja avtorica.

Le zmerno pitje je povezano z zmanjšanjem odsotnosti iz dela. Večja poraba alkohola povzroča povečano število nesreč, tudi drugih vpletenih v delovni proces, ne le tistih, ki uživajo alkohol in druge prepovedane substance.

Ameriški podatki kažejo, da je pitje alkohola in alkoholizem povzročil do 40 % smrtnih in 47% nesmrtnih poškodb, nesreč na delu. Delavci, ki so pod vplivom alkohola ali drugih prepovedanih substanc, so 3,5x bolj vejretno udeleženi v delovno nesrečo, kot pa tisti zaposleni brez omenjenih težav.

Vir: skupina IRI Ljubljana ter www.nijz.si

Zapri
Zapri

Prijava

Zapri

Košarica (0)

Voziček je prazen Ni naročil v pripravi.