Varstvo in zdravje pri delu
Mednarodni dan varnosti in zdravja pri delu

Mednarodni dan varnosti in zdravja pri delu

Mednarodni dan varnosti in zdravja pri delu – stres na delovnem mestu

Letošnji mednarodni dan varnosti in zdravja pri delu je posvečen stresu v zvezi z delom.
stres na delovnem mestu

PRENESITE PDF PREZENTACIJO TRENDOV POVEZANIH S STRESOM NA DELOVNEM MESTU IN NJEGOVE POSLEDICE. Dokument je v angleškem jeziku (PDF-624 Kb)

Številni delavci soočajo z vse večjimi pritiski, ki so posledica sodobnega delovnega življenja. Psihosocialna tveganja, ki so posledica vse večje konkurence na trgu dela, višjih pričakovanj, vse daljšega delovnega časa, prispevajo k vse bolj stresnemu delovnemu okolju. Z uporabo sodobnih IKT postajajo meje med zasebnim in poklicnim življenjem vse bolj zabrisane. Stanje je dodatno poslabšala ekonomska kriza, ki je v organizacijah sprožila prestrukturiranje in organizacijske spremembe. Povečuje se negotovost in strah pred izgubo službe. Množično odpuščanje delavcev in naraščanje brezposelnosti sta pustila resne posledice na duševnem zdravju delovnega prebivalstva – tako tistih, ki so službo izgubili, kot tudi tistih, ki so službo obdržali in so bili prisiljeni sprejeti prevelik obseg delovnih nalog.

Stroški izgube dela zaradi stresa v EU
Mednarodna organizacija dela je objavila ocenjene stroške izgube zaradi stresa na delovnem mestu. Za natančno oceno bi bilo potrebnih še več podatkov, vendar je že sedaj jasno da je breme takšno, da je nanj potrebno usmeriti pozornost. Nedavna študija ILO (mednarodne organizacije dela) v razdelku STRES NA DELOVNEM MESTU kaže da je več kot 40 milionov ljudi znotraj EU prizadetih zaradi stresa na delovnem mestu in da je ocenjen strošek zaradi depresije oz. stresa na delovnem mestu 617 biljonov € letno.

Stres na delovnem mestu je zadnja leta dobil več pozornosti, a kako ga dejansko prepoznavamo, kako ga preprečujemo in kako se ga lotevamo, ko ga prepoznamo?

Več o stresu na delovnem mestu in ukrepih, ki ga lahko znantno zmanjšajo preberite v članku Zakaj je stres na delovnem mestu kolektivni izziv in kaj narediti glede stresa na delovnem mestu?

 

Slovenija
Po podatkih Zbornice varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji trpi za posledicami stresa na delovnem mestu 2/3 delavcev.

Delovne nesreče
Po podatkih Inšpektorata RS za delo se je v letu 2015 v Sloveniji poškodovalo 9.367 delavcev, katerih poškodbe so zahtevale več kot 3 dni bolniške odsotnosti. V delovnih nezgodah je ugasnilo 24 življenj.

Vsako leto približno dva milijona moških in žensk izgubi svoje življenje zaradi nezgod pri delu in bolezni, ki so povezane z njihovim delom. Vsako leto se pripeti 270 milijonov nezgod pri delu, zaradi poklicnih bolezni pa zboli 160 milijonov delavcev.

Približno polovica evropskih delavcev meni, da je stres na njihovem delovnem mestu pogost, poleg tega pa prispeva k približno polovici vseh izgubljenih delovnih dni. Tako kot številna druga vprašanja, povezana z duševnim zdravjem, je tudi stres pogosto predmet napačnega razumevanja ali stigmatizacije. Če pa se psihosocialna tveganja in stres obravnavajo kot organizacijsko vprašanje, in ne kot pomanjkljivost posameznika, so lahko enako obvladljivi kot katero koli drugo tveganje za zdravje in varnost pri delu.

 

Kaj je zapisano v zakonu?

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)* v 24. členu opredeljuje, da mora delodajalec sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev. Poleg tega določil pa so pravne podlage za delodajalčevo preventivno ukrepanje na področju psihosocialnih tveganj podane tudi v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR)**, ki v 6. členu prepoveduje diskriminacijo, spolno in drugo nadlegovanje, trpinčenja na delovnem mestu in v 47. členu, ki govori o varovanju dostojanstva delavca pri delu in delodajalca zavezuje, da delavcu zagotovi tako delovno okolje, v katerem ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev.

Delodajalec mora torej na podlagi določil ZVZD-1 in ZDR sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred tovrstnimi tveganji. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu v raziskavi o novih in nastajajočih tveganj pri delu – ESENER 2 (2014) ugotavlja, da ima v Sloveniji le 32 % poslovnih enot, v katerih je več kot 19 zaposlenih, vzpostavljen akcijski načrt za preprečevanje stresa poveznega z delom.

 

Nekaj primerov delovnih razmer, ki vodijo do psihosocialnih tveganj:

  • čezmerna delovna obremenitev;
  • nasprotujoče si zahteve in nerazjasnjene vloge;
  • nesodelovanje pri sprejemanju odločitev, ki vplivajo na delavca, in pomanjkanje vpliva na
  • način opravljanja dela;
  • neprimerni odnosi v organizaciji, povzročeni z neprimernim (npr. izrazito avtoritarnim ali oblastnim) vodenjem;
  • slabo vodene organizacijske spremembe, negotovost zaposlitve;
  • neustrezen odnos do starejših delavcev;
  • neustrezno delovno okolje (hrup, ročno premeščanje bremen, slabo vzdrževana delovna oprema,…);
  • neučinkovito komuniciranje, pomanjkanje podpore vodstva ali sodelavcev;
  • psihično in spolno nadlegovanje, nasilje tretje osebe…

Vir: ILO, 24ur.com, Zbornica varnosti in zdravja pri delu

Varen dan vam želimo!

Ekipa Civis

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri

Civis

Varstvo in zdravje pri delu

Zapri

Prijava

Zapri

Košarica (0)

Voziček je prazen Ni naročil v pripravi

Civis

Varstvo in zdravje pri delu